Pospešen prehod v nizkoogljično družbo, zahteve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter širša raba obnovljivih virov energije (OVE) ne spreminjajo le energetskega miksa, temveč temeljito preoblikujejo tudi tehnične, organizacijske in varnostne zahteve v elektroenergetiki. Slovenija si do leta 2030 prizadeva bistveno povečati delež OVE v končni in primarni rabi energije, pospešiti solarizacijo streh, optimizirati delovanje toplotnih črpalk, spodbujati hranjenje električne energije, nadgraditi omrežje ter zmanjšati uvozno odvisnost od fosilnih goriv.
Ta prehod je mogoč le ob ustreznem poznavanju tehnologij, pravilni integraciji naprav in doslednem zagotavljanju njihove kibernetske varnosti torej sončnih elektrarn, malih hidroelektrarn, vetrnih sistemov, hranilnikov električne energije ter dviga energetske učinkovitosti ter vloga IoT in digitalizacije.
Elektroenergetski sistemi se hitro razvijajo v decentralizirano, interaktivno okolje, v katerem je vsak odjemalec hkrati tudi potencialni proizvajalec energije. Zato integracija fotovoltaike (FN), baterijskih hranilnikov električne energije (BHEE), polnilnic za električna vozila (PEV) in toplotnih črpalk (TČ) zahteva poglobljeno razumevanje tako klasične elektrotehnike kot močnostne elektronike, komunikacijskih protokolov (Modbus, CAN, MQTT, ZigBee/Z-Wave) ter logike HEMS/EMS sistemov.
Digitalizacija energetike in naraščajoče število povezanih naprav pa prinašata tudi nova tveganja: izpostavljeni komunikacijski vmesniki, ranljive posodobitve, napake pri integraciji, pomanjkljiva segmentacija med IT in OT ter nevarne privzete nastavitve naprav. Pri tem je ključno tudi upoštevanje zahtev regulative in standardov (NIS2, CER, IEC 62443).
Vse informacije pridobite s klikom na povezavo: https://elektrotehniska-revija.si/sodobna-integracija-in-kibernetska-varnost-ove-naprav/.
